Okolje

Meteorološki in ekološki podatki v Kopru

Poročila o stanju okolja

Poročilo o stanju okolja 2019

Poročilo o stanju okolja v Mestni občini Koper je izdelano na podlagi javno dostopnih podatkov. Predvsem so to podatki Statističnega urada Republike Slovenije, podatki državnega monitoringa Agencije RS za okolje ter različna poročila posameznih nosilcev urejanja prostora in varstva okolja ter ostalih deležnikov. Nekateri podatki o stanju okolja so bili pridobljeni tudi neposredno pri pristojnih inštitucijah. Večino podatkov se nanaša na stanje okolja v obdobju 2016-2018, nekateri podatki pa so starejši, ker v vmesnem času ni bilo bistvenih sprememb oz. se določeni kazalci stanja okolja ne spremljajo več oz. se spremljajo z daljšim časovnim zamikom.

Stanje okolja:

  • Navkljub zaznavnim povečanim pritiskom se splošno stanje okolja v Mestni občini Koper v zadnjih 5 letih ni poslabšalo.
  • Koncentracije onesnaženosti zraka z ozonom v MOK so še vedno med najvišjimi v državi. Razlog za to ni le v gonilnih silah in pritiskih znotraj MOK temveč predvsem v klimatskih pogojih ter onesnaženju, ki izvira izven območja občine. Na to kaže tudi relativno nizka koncentracija NOx v občini, ki je predhodnik ozona. Kakovost zraka vezana na koncentracijo prašnih delcev PM10 se rahlo izboljšuje, kar lahko kaže na zmanjšanje obremenitev zaradi zmanjšanega ogrevanja na trda goriva ter izboljšano izgorevanje vozil z dizelskimi motorji (sodobnejši vozni park).
  • Stanje voda se v zadnjih letih ni bistveno spremenilo. Stanje Dragonje in Rižane je ocenjeno kot dobro. Delne ocene ekološkega stanja voda za Badaševico in Drnico kažejo na zmerno stanje. Kakovost podzemnih voda ostaja enaka, to je dobra.
  • Stanje morja je dobro. Izjema je kemijsko stanje za kriterij biota, kjer je stanje slabo (živo srebro v školjkah). Sicer je živo srebro vsesplošno prisotno onesnaževalo, ki se akumulira v organizmih. Prenaša se tudi z atmosfersko depozicijo in je v celotni Evropi splošno prisotno v vodnih organizmih. Zmerna je onesnaženost z ogljikovodiki, ki pa se znižuje. Mikrobiološka kakovost kopalnih voda na morju je zelo dobra (2018). V poletju 2019 se je v Žusterni pojavil problem onesnažene morske vode zaradi fekalij. Po neuradnih podatkih Marjetice Koper d.o.o. je vzrok za to star mešan kanalizacijski sistem ter več kot 20 objektov z greznicami.
  • Tla so onesnažena s težkimi kovinam (nikelj, kobalt, krom, baker) in mestoma tudi s pesticidi (DDT). Nikelj je naravno prisoten v flišu, povečane vrednosti bakra in DDT je lahko Poročilo o stanju okolja v Mestni občini Koper 190 / 195 pripisati vinogradništvu oz. kmetijski rabi prostora. Povečane vrednosti težkih kovin je možno pripisati emisijam iz industrije in prometa (tudi kot rezultat prenosa onesnaževal z zračnimi masami iz zahoda).
  • Naravno okolje je v razmeroma dobrem stanju. Stanje pa se v zadnjih petih letih ni bistveno spremenilo. Trend zaraščanja kmet. zemljišč se je ustavil. Intenziteta motenj v naravnem okolju se povečuje (turizem, rekreacija, kopni in pomorski promet). Pritisk na morske organizme zaradi ribolova se je zmanjšal.
  • Na področju zdravja prebivalstva sta najbolj pogosta vzroka smrti v Obalno-kraški statistični regiji bolezen obtočil (med najpogostejše sodijo srčni infarkt, možganska kap, odpoved srca in drugo) ter na drugem mestu neoplazme (rak). Če primerjamo leti 2011 in 2017 se je število smrti zaradi bolezni nekoliko povečalo, kar pa je lahko posledica povišanja povprečne starosti prebivalstva v MOK. Značilno je še nadpovprečno št. dni bolniške odsotnosti. Nadpovprečno staro prebivalstvo je občutljivo na naraščanje temperatur in vročinske valove. Prebivalstvo je delno obremenjeno z ozonom in hrupom (promet, gospodarska dejavnost).

Zaključimo lahko, da je stanje okolja razmeroma dobro. Bi pa bilo smiselno ukrepati predvsem v smeri trajnostne mobilnosti, nadgradnje infrastrukture za odvajanje in čiščenje odpadnih vod, aktivnega varstva območij pomembnih za naravo in zmanjšanja ranljivosti na podnebne spremembe.

Poročilo o stanju okolja 2019.pdf

Poročilo o stanju okolja 2014

Skladno  s  106.  členom  Zakona  o  varstvu  okolja  (Uradni  list  RS,  št.  39/06  –  uradno  prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 –  ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13  v nadaljevanju ZVO-1)  je mestna občina najmanj vsako četrto leto dolžna pripraviti in javno objaviti poročilo o stanju okolja. Izdelano Poročilo o stanju okolja v Mestni občini Koper (MOK) je osnova za izdelavo občinskega programa varstva okolja (OPVO), ki ga poleg operativnih programov za območje MOK v 38. členu nalaga ZVO-1.

Poročilo  o  stanju  okolja  MOK  zajema  pregled  osnovnih  geografskih  značilnosti  območja  občine, gonilnih sil oz. akterjev sprememb v okolju, obremenitev in stanja posameznih sestavin okolja, kot je  zrak,  voda,  tla  in  biotska  pestrost.  Namen  izdelanega  dokumenta  je  vzpostavitev pregleda  nad stanjem okolja z opredelitvijo ključnih problemov. Analiza stanja okolja je izhodišče za oblikovanje aktivnosti  za  izboljšanje  kakovosti  okolja.  Poročilo  je  izdelano  na  podlagi  zakonskih  izhodišč, strateških  in  operativnih  dokumentov,  načrtov,  strokovnih  podlag  in  uradnih  evidenc  okoljskih podatkov.

Analiza  stanja  okolja  MOK  temelji  na  številčnih  podatkih  izbranih  kazalcev,  ki  kažejo  stanje, določeno  lastnost,  predvsem  pa  razvoj izbranega  pojava.  Številčni  podatki  se  v  največji  meri nanašajo na preteklo časovno obdobje  2006-2012  (iz prikaza časovnega trenda so razvidne ključne smeri  razvoja  izbranega  pojava)  oziroma  glede  na  razpoložljivost  podatkov  (denimo  klimatski  in hidrološki podatki  temeljijo  na obdobju 1971-2000;  podatki povezani z rabo in oskrbo z energijo temeljijo na Energetskem konceptu MOK in  prikazujejo stanje v letu 2010; podatki, ki se nanašajo na stanje tal so vezani na izvedena vzorčenja v okviru raziskav onesnaženosti tal v letih 1994, 2001, 2004  in  2006.  V  primeru,  da  so  bili  podatki  na  voljo  za  daljši  časovni  niz  in  da  se  smatrajo  kot pomembni za boljše razumevanje trenda izbranega kazalca, je prikazano časovno obdobje nekoliko daljše. Kakovost voda za življenje sladkovodnih vrst rib je prikazano za obdobje 2005-2012.

Poročilo o stanju okolja 2014.pdf

Poročilo o stanju okolja 2006

MOK s svojo lego, predvsem pa s pomenom, ki ga ima za celotno Republiko Slovenijo, predstavlja več kot samo eno od zdajšnjih 210 občin naše države. Mesto Koper je regionalno središče, ki se je začelo hitro razvijati po letu 1954, ko je postalo del ozemlja nekdanje države Jugoslavije in je Luka Koper hitro začela pridobivati na svojem pomenu. Hiter razvoj industrije in prometa je pritegnil priseljence iz ostale Slovenije in Jugoslavije, zato se je število prebivalcev naglo povečevalo.

Po osamosvojitvi Slovenije pa Koper postane najpomembnejše prometno izhodišče Slovenije, saj je edino slovensko pristanišče. Intenziven razvoj pa je s seboj prinesel tudi negativne posledice in ekološke probleme. Zgoščeni prometni tokovi, katerim je izpostavljeno območje MOK poleg pozitivnih učinkov, ki so predvsem ekonomske narave, predstavljajo tudi povečan pritisk na okolje. Velik pritisk na okolje, predvsem na vodne vire, povzroča tudi gosta poselitev v ozkem obalnem pasu. Dodaten okoljski pritisk pa povzroča še sezonski turizem, zaradi katerega se še povečajo prometni tokovi in število prebivalcev. Na območju MOK se nahajajo tudi zavarovana območja narave, ki izkazujejo večjo kvaliteto okolja.

Antropogeni dejavniki, t.i. gonilne sile, pritiskajo na sestavine okolja, ki izkazujejo določeno stanje, s katerim vplivajo na živi svet. S pomočjo instrumentov in ukrepov pa se lahko odzovemo in spremenimo gonilne sile ali pritiske ali stanje ali vplive. V preteklosti je bilo na območju MOK poleg rednih, zakonsko predpisanih meritev, monitoringov in opazovanj, opravljenih veliko raziskav in analiz, zato stanje okolja temelji na analizi in vrednotenju pridobljenih podatkov in sintezi do sedaj zbranega gradiva in ugotovitev. Posamezne sestavine okolja so obravnavane po posameznih pokrajinotvornih sestavinah: vode (zaradi specifike so ločeno obravnavana morje in sladke vode), zrak, hrup in prst. Ločeno je izpostavljena tudi problematika ravnanja z odpadki ter problematika zavarovanih območij narave.

Izdelano poročilo o stanju okolja vsebuje ugotovitve o stanju različnih okoljskih sestavin v MOK. Sestavni del poročila je tudi kartografsko, grafično in slikovno gradivo za predstavitveno zgibanko, ki bo dostopna vsem občanom MOK in temelji na strokovnih ugotovitvah in hkrati le-te razlaga na poljuden način.

Poročilo o stanju okolja 2006.doc

Povzetek poročila o stanju okolja 2006.doc

Poročilo o stanju okolja 2002

Poročilo o stanju okolja je prvo tovrstno poročilo Mestne občine Koper. V letu 1993 smo s sprejetjem Zakona o varstvu okolja dobili tudi pravno podlago in hkrati obveznost, da strokovne službe občin pripravimo dokument, ki bo predstavljen strokovnim in zainteresiranim javnostim. Poročanje o stanju okolja bo postalo obvezno izhodišče za delo strokovnih služb državnih in lokalnih uprav s prevzetjem obveznosti, sprejetih v okviru harmonizacije z direktivami Evropske skupnosti, kakor to določa direktiva 90/313/EEC – Direktiva o dostopu do informacij o okolju. Ta namreč določa dostop do okoljskih informacij in zagotavlja javnosti primerne in ustrezne informacije o okolju, ki jih imajo na voljo javni uradi.

Celovito zbrane okoljske informacije omogočajo ustvariti integralno sliko o stanju okolja. Pri tem je potrebno evidentirati in ovrednotiti vse pomembnejše procese, vzroke in posledice ter upoštevati sinergetske vplive različnih dejavnosti v okolju.

Pomembne vsebinske in delovne prelomnice so bile dejavnosti za pripravo Programa varstva okolja za Slovensko Istro. Izdelan je krovni usmeritveni in temeljni programski ter terminski dokument, ki bo v prihodnje konkretneje usmerjal k trajnostnemu razvoju.

Problematika varstva okolja je kompleksna, povezana z interdisciplinarnim proučevanjem in reševanjem, vse to pa je povezano z vključevanjem številnih različnih dejavnikov, pa tudi strokovnjakov iz najrazličnejših področij.

Poročilo o stanju okolja 2002.doc

Povzetek poročila o stanju okolja 2002.doc

Program varstva okolja

Program varstva okolja za Slovensko Istro 2001-2006

Program varstva okolja za območje Slovenske Istre je seznam jasno definiranih ukrepov za reševanje najpomembnejših okoljskih problemov na območju občin Koper, Izola in Piran.

Glavne značilnosti programa so:

  • v pripravo programa se je vključevala strokovna in laična javnost,
  • program obravnava elemente okolja, dejavnosti in organizacijo varstva okolja v občinah,
  • vsebino programa je pripravljala tehnična skupina, usmerjal pa jo je projektni svet, sestavljen iz predstavnikom najpomembnejših organizacij na območju,
  • končni rezultat programa so predlagani konkretni ukrepi za obdobje do leta 2005,
  • vsi predlagani ukrepi so bili dogovorjeni z organizacijami in javnostjo, za katere so pomembni.

Program je bil pripravljen v dveh glavnih korakih:

  1. pregled stanja okolja – določeni prioritetni problemi občine
  2. načrt ukrepov – ukrepi za reševanje problemov, usklajeni s čim širšim krogom interesnih skupin.

Priprava programa je bila zaključena 15. decembra 2001. Januarja in februarja je bil program tudi potrjen na občinskih svetih vseh treh sodelujočih občin. Ob zaključku programa so se občine Slovenske Istre dogovorile o nadaljnjem sodelovanju pri varstvu okolja v Slovenski Istri, poleg tega pa so se dogovorile z Ministrstvom za okolje in prostor o nadaljnjem rednem sodelovanju med občinami in državo na področjih, kjer se prekrivajo lokalne in državne pristojnosti in interesi.

Na tej spletni strani lahko pogledate potek projekta in se povežete s pripravljavci programa. Veseli bomo vseh predlogov, vabljeni pa ste tudi, da samo pregledate dokumente: ker se okolje tiče vseh nas, boste gotovo našli kaj zanimivega!

Namen izdelave Programa varstva okolja je vzpostaviti sistem postopnega izboljševanja kakovosti okolja v občinah. Program varstva okolja (50. člen Zakona o varstvu okolja, Ur. l. RS 32/93, 1/96) je načrt dela občin Koper, Izola in Piran v naslednjih letih (2002-2005), pripravljen na osnovi ugotovitev o najpomembnejših problemih varstva okolja na območju Slovenske Istre. Dokumenta ni pripravila ozka skupina ljudi, ampak je nastajal v sodelovanju s predstavniki občin, direktorji javnih podjetij, predstavniki gospodarstva, strokovnih služb, inšpekcij, društev ter drugimi organizacijami in posamezniki, ki so pomembni za varovanje okolja v Slovenski Istri.

Pripravo programa je usmerjal projektni svet, ki je sestavljen iz 45 predstavnikov pomembnih organizacij. Projektni svet je obravnaval poročila posameznih faz projekta in podajal usmeritve. Za izvajanje programa je bila dana pobuda, da projektni svet nadaljuje z delom tako, da se dvakrat letno sestaja in razpravlja o napredku pri izvajanju programa na podlagi poročil predstavnikov občinskih uprav. Člani projektnega sveta bodo lahko pomagali pri izvajanju programa kot povezovalni člen med občinskimi upravami in prebivalci ter drugimi pomembnimi organizacijami.

Ta dokument je povzetek programa, obširneje je stanje okolja predstavljeno v dokumentu »Stanje okolja«, izbrani ukrepi pa so podrobno opredeljeni v dokumentu »Načrt ukrepov«. Vsi dokumenti so dostopni na spletni strani http://www.oikos.si/Istra/index.html

Program LPVO Slov. Istra 2001-2005.doc

Program varstva okolja za Slovensko Istro 2006-2010

Program varstva okolja jasno za Slovensko Istro določa strateške usmeritve občin na področju varstva okolja in načine za reševanje najpomembnejših problemov občin. Program občinam koristi kot pomoč pri usmerjanju dela uprave in hitrejše reševanje lokalnih in čezmejnih problemov, boljše sodelovanje z občani, možnosti pridobivanja finančne pomoči in je obenem promocija ter pokazatelj ozaveščenega okoljskega delovanja občin.

Namen izdelave Programa varstva okolja za Slovensko Istro je z aktivnim ukrepanjem in sodelovanjem zagotoviti kakovostno življenjsko okolje za prebivalce Slovenske Istre.

Izhodišče programa so bile ugotovitve o najpomembnejših problemih varstva okolja na območju Slovenske Istre razvidnih iz programa varstva okolja 2001-2005. Z ovrednotenjem predhodnega programa so nam bile podane določene usmeritve občin za naslednje obdobje 2006-2010.

Z novejšimi ugotovitvami in trendi prenovljeni program vključuje preverjen in izboljšan vrstni red okoljskih problemov, na novo določene strateške cilje, prednostne naloge in strategije za doseganje ciljev, načrt ukrepov, merljive indikatorje za spremljanje doseganja dolgoročnih ciljev in realizacije ukrepov, izboljšano sodelovanje in povezovanje ključnih akterjev na področju varstva okolja v Slovenski Istri in aktivno vključevanje javnosti.

Program LPVO Slov. Istra 2006-2010.doc

Občinski program varstva okolja 2015-2020

Občinski program varstva okolja (2015-2020).pdf

Občinski program varstva okolja 2021-2025

Občinski program varstva okolja (2021-2025).pdf

Lokalni energetski koncept (LEK)

Energetski koncept celovito oceni možnosti in predlaga rešitve na področju energetske oskrbe občine. Pri tem upošteva razvoj občine na različnih področjih in obstoječe energetske kapacitete. Energetski koncept občine je namenjen povečevanju osveščenosti in informiranosti porabnikov energije ter pripravi ukrepov na področju učinkovite rabe energije in uvajanja novih energetskih rešitev. Prva faza izdelave LEK-a je analiza obstoječega stanja rabe energije in oskrbe z energijo. Iz analize obstoječega stanja je razvidna energetska bilanca občine, potencial obnovljivih virov energije in potencial za povečanje energetske učinkovitosti. Sledijo cilji energetskega načrtovanja, za izvedbo katerih so določeni tudi konkretni ukrepi v obliki akcijskega načrta, kjer so projekti tudi ekonomsko ovrednoteni. Določijo se potencialni nosilci projektov ter možni viri financiranja projektov.

Lokalni energetski koncept Mestne občine Koper 

Akcijski načrt za trajnostno energijo in podnebne spremembe (ang. Sustainable Energy and Climate Action plan – SECAP)

Priprava akcijskega načrta je bila spodbujena z željo vključitve MOK v Globalno konvencijo županov za podnebne spremembe in energijo (v nadaljevanju konvencija županov), ki obravnava tri področja: blaženje podnebnih sprememb, prilagajanje škodljivim vplivom podnebnih sprememb in univerzalni dostop do varne, čiste in cenovno dostopne energije. Sestavni deli dokumenta SECAP so: Osnovna evidenca emisij za analizo rabe energije (1.del), Analiza ranljivosti in tveganja zaradi podnebnih sprememb (2.del) ter Akcijski načrt za trajnostno energijo in podnebne spremembe (3.del). Dokument stremi k oblikovanju primernih ukrepov prilagajanja podnebnim spremembam in zagotoviti podporo zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov. Končni zastavljeni in dolgoročni cilj MOK je doseganje podnebne nevtralnosti.

Akcijski načrt za trajnostno energijo in podnebne spremembe – SECAP 1. del

Akcijski načrt za trajnostno energijo in podnebne spremembe – SECAP 2. del

Akcijski načrt za trajnostno energijo in podnebne spremembe – SECAP 3. del

Dokumenti s področja okolja

Narava

Zdravje

Zrak

Ostalo