Pogovor o branju: Marjan Tomšič

Vabimo Vas na Pogovor o branju z jubilantom Marjanom Tomšičem.

Z našim slavljencem, pisateljem Tomšičem, praznujemo njegovih spoštljivih 80 let in polnih 50 let literarnega ustvarjanja.

Pisateljska pot Marjana Tomšiča se je začela z zbirko satiričnih in fantastičnih novel Krog v krogu (1968) in kasnejšo zbirka Onstran (1980). Z novelistično zbirko Olive in sol (1983) je vstopil v istrski pripovedni prostor, ga razširil z romani Šavrinke (1986), Oštrigeca (1991) in Zrno od frmentona (1993) ter novelami v zbirkah Kažuni (1990), Vruja (1994) in drugih.
Istrsko tematiko je raziskoval tudi fokloristično, in sicer v zbirki slovstvene folklore Noč je moja, dan je tvoj (1989), in jo vtkal v avtorske pravljice Glavo gor, uha dol (1993) ter kratkoprozno zbirko Zgodbice o kačah (1996). Zgodbe istrske pripovedovalke Marije Franca je uredil v zbirki treh knjig Šavrinske zgodbe I, II in III (1990, 1992, 1995), razširjeni ponatis pesmi istrskega pesnika Alojza Kocjančiča pa v knjigi Brumbole (1988).

V avtobiografskih romanih pripoveduje o svoji izkušnji zorenja med študijem (Ti pa kar greš, 1987) in odkriva otroško čudenje nad odraslostjo (Kafra, 1988). Življenjske zgodbe primorskih izseljenk v Egiptu, aleksandrink – služkinj, varušk, dojilj ipd. so tema romana Grenko morje (2002) in zbirke kratke proze Južni veter (2006). Sanjsko-apokaliptične trilogijo Uroki polne lune (2008–2013) iz zadnjega desetletja nadaljujejo novelistično oblikovano mitično sporočilo, ki ga Tomšič goji že od začetka pisanja in je dozorelo v zbirki Prah vesolja (1999).
Pisateljsko polje je širil tudi na področje mladinske književnosti v knjigah Super frače (1988), Katka in Bunkec (2000), Martova velika junaštva (2001), Futek v Boškariji (2003) idr. Je pisec humoresk, radijskih iger, mnogih scenarijev za animirane filme Konija Steinbacherja in avtor uspešne monokomedije Bužec on, bušca jest.

V istrskem literarnem okolju je deloval literarnospodbudno kot mentor pesnikom Edelmanu Jurinčiču, Ines Cergol, Gašperju Maleju in pisatelju Vanji Peganu, bil je pobudnik nagrade za razvijanje istrske ustvarjalnosti in identitete – Kocjančičeve nagrade, spodbujevalec Združenja primorskih književnikov in urednik literarnih zbornikov mladih istrskih ustvarjalcev.
Literatura pisatelja Marjana Tomšiča je s posebnim poetičnim in narečno tkanim jezikom na slovenski literarni zemljevid umestila Istro. Posebno mesto je podelila ženskim literarnim osebam, ki so v njegovih pripovedih prikazane kot pogumne oblikovalke svoje skupnosti, bodisi kot istrske jajčarice – šavrinke ali primorske izseljenke v Egiptu – aleksandrinke. Nespregledljiva je pisateljeva mentorska vloga pri spodbujanju mlajših piscev.

Priznanja za njegov bogat in razvejan literarni opus so: nagrada Prešernovega sklada (1991), Kocjančičeva nagrada (1996), imenovanje za častnega člana Slavističnega društva Slovenije (2012) in velika plaketa Mestne občine Koper (2019). Pisateljev jubilej sta letos počastili dve založbi s ponatisom romanov: Šavrinke (Beletrina) in Oštrigeca (Mladinska knjiga).