Aegida, Capris, Justinopolis, Insula Capraria, Caput Histriae, Capo D`Istria, Koper. To je nekaj različnih pojmovanj mesta, ki so mu številne vladavine in države puščale pečat, spreminjale ime in podobo ter ga izmed vseh mest slovenske Istre tudi najbolj spremenile. Od nekdanjega Kozjega otoka na skalnem otoku (Capris) do gospodarskega središča slovenske Istre je bila dolga pot. Današnja podoba mesta ima vselej korenine v preteklosti. Znati ohraniti sožitje med njima je umetnost.
V času Rimljanov
Rimljani so ga poimenovali Capris, v času papeža Gregorja I. je bil Insula Capraria (Kozji otok), za Bizantince Justinopolis, za oglejske patriarhe Caput Histriae. Šele Benečani so mu nadeli italijansko različico današnjega imena Koper – Capo d`Istria. Prav Benečani so tu vladali najdlje in to je bil čas gospodarskega in kulturnega razcveta. Zlasti kulturnega čutimo še danes. Koper je, ne brez razloga, vključen v Združenje zgodovinskih mest.
Za Koper so bili pomembni tudi:
- zgodovinski čas do 1. svetovne vojne,
- Napoleonov in Habsburški čas;
- čas krčenja solin, ko je Koper izgubil podobo otoka.
Pomemben je čas cestne povezave s kopnim in morske ter železniške s Trstom in Porečem. Čas po 2. svetovni vojni je bil čas velikih političnih sprememb in osnova za razvoj Kopra v gospodarsko središče regije. Središče, kjer dobro in vse bolje dihajo pomorski, navtični, kopališki in športni turizem.
Šele Benečani so mu nadeli italijansko različico današnjega imena Koper – Capo d`Istria.
Vrsta kulturnih doživetij vse leto bogati mestne ulice in trge, še posebej v poletnih mesecih. Mladost, ki jo je v mesto prinesel sedež mlade Univerze na Primorskem, dodaja Kopru, mestu z bogato preteklostjo, pogumno sedanjostjo in prav takšno prihodnostjo, poseben čar.
