Mestna občina Koper je na pobudo Pokrajinskega muzeja Koper in na pobudo Pokrajinskega arhiva Koper podprla izdajo 99 izvodov faksimila Koprskega statuta iz leta 1423. Župan Mestne občine Koper Aleš Bržan je danes faksimile predal raziskovalnim institucijam.
Prvi omembi koprskega statuta sta iz let 1238 in 1239, vendar ta ni ohranjen. Koprčani so se leta 1348 uprli beneškim oblastem in takrat so Benečani koprski statut tudi ukinili. Ponovno je bil statut uveden leta 1394 in spremenjen leta 1413, nato pa dodelan konec leta 1422. 8. 3. 1423 ga je potrdil dož Tommaso Mocenigo. Statut ne vsebuje celotnega tedaj veljavnega pravnega sistema, saj mu skoraj v celoti manjkajo določila kazenskega prava. Koprski podestat je o vseh kazenskih zadevah odločal sam, in sicer na osnovi beneškega prava, kar je bilo povsem drugače kot pri ostalih podrejenih istrskih mestih. Rokopisni kodeks se je hranil v knjižnici koprske gimnazije, nato pa v okviru starega komunskega arhiva v koprski Mestni knjižnici. Kodeks, ki obsega 154 folijev naj bi gimnaziji podaril markiz Andrea Gravisi. Iz mesta je bil odnesen leta 1944. Statut je danes hranjen v Državnem arhivu v Benetkah.
Ob 600. obletnici potrditve statuta smo si v Pokrajinskem arhivu lahko ogledali razstavo in dva izvoda kodeksov iz leta 1423. Oba sta žal hranjena izven slovenskega ozemlja – eden v beneškem arhivu, drugi pa v reškem arhivu. V sklopu praznovanja 1500. obletnice ustanovitve mesta Koper sta Pokrajinski arhiv Koper in Pokrajinski muzej Koper ob podpori Mestne občine Koper izdala 99 izvodov faksimila Koprskega statuta iz leta 1423. Faksimile je pospremljen s spremno študijo Nelle Lonza Koprski statut: pravni in zgodovinski itinerarij.
V sklopu manjše slovesnosti so faksimile statutov prejeli: Pokrajinski arhiv Koper, Pokrajinski muzej Koper, Generalni konzulat Italijanske republike/Consolato Generale d’Italia Capodistria, Comunità autogestita della nazionalità italiana di Capodistria, Fakulteta za Humanistične študije UP, Univerzitetna knjižnica, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete UL, Arhiv Republike Slovenije, Pravna fakulteta UL, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Pokrajinski arhiv Maribor, Zgodovinski arhiv Ptuj, Zgodovinski arhiv Celje, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Društvo Santorio Santorio, Centro Carlo Combi, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Škofijski arhiv Koper.
Na ta način bo bogata zgodovina Kopra dostopnejša raziskovalcem in splošnim javnostim. Svojo skupno zgodovino bomo lažje raziskovali in občudovali, na kar je ponosen tudi župan Mestne občine Koper.
»Danes je velik dan. Ne samo za Koper, kulturno in zgodovinsko gledano tudi za ves Mediteran. Koper se je uvrstil ob bok ostalim mestom, ki že imajo faksimile statutov, med sosednjimi mesti sta to že Piran in Izola. Posebej pomembno je, da je danes statut šel med ljudi. Statut so prevzele pomembne organizacije, kar pomeni, da bo dostopen vsem, ki jih zanima zgodovina. Pravni zgodovinarji smo hvaležni direktorici arhiva, gospe Čibej, ki je spiritus agens tega projekta. V imenu vseh prejemnikov pa gre zahvala tudi Mestni občini in gospodu županu, ki ima posluh za preteklost in tradicijo. Zgodovina ni nepomemben ostanek, pomembna je tako za sedanjost kot tudi prihodnost,« je v imenu Pravne fakultete Univerze v Ljubljani povedal prof. dr. Marko Kambič.
Foto: MOK
